Povzetek delavnice:
O prednostih in pasteh lesene gradnje na delavnici Zaščita, vgradnja in uporaba lesa na prostem
V sredo, 14. februarja 2018, je na Biotehniški fakulteti Univerzi v Ljubljani potekala delavnica Zaščita, vgradnja in uporaba lesa na prostem, ki se jo je udeležilo več kot 200 arhitektov, urbanistov, proizvajalcev in potencialnih kupcev lesenih hiš. Raziskovalci in strokovnjaki s področja lesenih gradenj so z željo, da se ohrani pozitivni trend rasti lesenih gradenj, udeležencem predstavili zadnje raziskave, povezane s staranjem in zaščito lesa ter primere dobrih in slabih praks obnove zaščitenih objektov oziroma lesenih novogradenj. Lenka Kavčič je uvodoma poudarila funkcionalne prednosti bivanja v lesenih stavbah, Miha Humar je predstavil primere zaščite lesa v preteklosti in danes, pomen uporabe ustreznih lesnih vrst in ustreznega zaščitnega sredstva ter ugotovitve raziskav pri spremljanju vpliva klime na les v Sloveniji, Boštjan Lesar je predstavil različne, predvsem naravne načine zaščite lesa proti procesom razgradnje z glivami, Samo Jereb je predstavil pomen in storitev kontrole kakovosti lesa ter kontrole kakovosti postopkov zaščite lesa, Renata Pamić je predstavila primere dobrih in slabih praks obnove spomeniško zaščitenih ali starejših lesenih objektov, Alojz Grabner je predstavil zakonodajo in izpostavil zahtevo EU po registraciji uporabljenih kemikalij za zaščito lesa, Davor Kržišnik je predstavil zadnje raziskave povezane s trajnostjo in z barvnimi spremembami lesa, izpostavljenega na prostem, Gregor Rep pa sodobna zaščitna sredstva, ki jih z razvojem nenehno izboljšujejo in prilagajajo trendom na tem področju.
V uvodnem nagovoru je Maja Mehlin izpostavila prednosti lesenih gradenj, ki niso povezane le s trajnostnim načinom gradnje, ampak tudi s hitrostjo gradnje, kakovostjo bivanja, energetsko učinkovitostjo, potresno varnostjo in med drugim poudarila: »Izkušnje kažejo, da pri načrtovanju pogosto preveč razmišljamo o umestitvi, oblikah in barvni usklajenosti izdelka oziroma objekta, premalo pa se poglobimo v detajle in lastnosti izbranih materialov ter s tem povezano funkcionalnost objekta skozi daljše časovno obdobje. Naročniki vse preradi in prepogosto izbirajo izdelke in objekte na podlagi renderjev oziroma fotografij objektov na dan vselitve. Torej takrat, ko je les v barvah, za katere vemo, da ne bodo trajale. Tako se na svojih zvedavih poteh po domačih krajih srečujemo tudi s prizori neenakomerno temno, skoraj črno obarvanega lesa, s prizori deformiranega in popokanega lesa, s prizori prehitro propadlih objektov.«
Lenka Kavčič, arhitekta, ki je s svojim projektom Odprte hiše Slovenije, zaznamovala pojem funkcionalne gradnje v Sloveniji, je predstavila pomen in vpliv bivalnih prostorov na razmišljanje in življenje: »Bivalni prostori nas in naš način življenja opredeljujejo bolj, kot smo pripravljeni priznati. Lesena gradnja nas ljudi ponovno povezujejo z naravo, od katere smo se oddaljili.«
Miha Humar, dekan Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je svojo predstavitev izkoristil tudi za pozdrav in vsem udeležencem pojasnil: »Na Biotehniški fakulteti močno podpiramo raziskovanje družbeno relevantnih področij. Eno izmed njih je prav gotovo les in lesena gradnja. Skupaj s podjetji smo razvili rešitve za nove načine zaščite, ki jih sedaj skupaj s študenti testiramo na različnih lesnih materialih.« V nadaljevanju se je Miha Humar, predavatelj Oddelka za lesarstvo, osredotočil na predstavitev preteklih praks zaščite lesa in pojasnil, zakaj jih danes ne uporabljamo (prepovedane zaradi negativnega vpliva na okolje ali neprimerne za zaščito pri gradnji z lesom). Glavni poudarek predavanja je bil na predstavitvi vremenskih vplivov na les: »V Sloveniji, še posebej v Ljubljanski kotlini, so raziskave pokazale, da vremenske razmere močno pospešujejo barvne spremembe in razkroj lesa, kar pomeni, da moramo biti še posebej pozorni na zaščito lesa. Izbrati moramo ne samo pravi način, ampak tudi ustrezno sredstvo za zaščito, npr. največ oken uniči lesena gliva, zato okna in druge izdelke zaščitimo s sredstvi, ki preprečujejo njihov nastanek.«
Sledilo je predavanje Boštjana Lesarja, predavatelja Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je podrobno predstavil rezultate raziskave o možnih načinih in sredstvih za naravno, nebiocidno zaščito lesa: »Lesene objekte je potrebno zaščititi na način in s sredstvi, ki bodo omogočali podaljšanje njihove življenjske dobe oziroma bodo na čim bolj naravni način upočasnili staranje lesa. Na oddelku smo v sodelovanju z drugimi raziskovalnimi institucijami doma in v tujini ter z gospodarstvom razvili nova znanja in rešitve, ki jih sedaj testiramo v praksi.« Sledila je njihova predstavitev, ki je vsebovala tudi nazorno predstavitev detajlov in razlago procesov razgradnje lesa z glivami, biocidne zaščite in postopkov modifikacije lesa.
Samo Jereb iz podjetja Bureau Veritas d.o.o. je predstavil postopek ter pomen kontrole kakovosti lesa in kontrole kakovosti izvedenih postopkov zaščite. V podjetju tako izvajajo pregled žaganega lesa, hlodovine, lesenih palet, pelet in biomase, otroških igral in drugih lesenih izdelkov. Izpostavil je, da je pri leseni gradnji pomembna vlažnost lesa, ne samo na površini, ampak predvsem v notranjosti: »Vlažnost vpliva ne samo na gradnjo oziroma pripravo za gradnjo, ampak tudi na življenjsko dobo objekta.«
Renata Pamić z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je predstavila primere obnove in novogradenje lesenih predvsem kulturnozgodovinskih objektov. Poudarila je, da so v ospredju načrtovalcev obnove ali novogradnje lesenih objektov prav gotovo prikaz funkcionalnosti, zanimiva umestitev v prostor, manj pa lastnosti lesa. Na praktičnih primerih slabih in dobrih praks je razložila pomen uporabe nezaščitenega materiala in spoštovanje njegovih značilnosti, saj se zaradi nepoznavanja lastnosti lesa in njegove zaščite veliko načrtovalcev pri obnovi objektov raje odloči za druge materiale, ki pa povsem spremenijo kulturnozgodovinski pomen objekta.
Alojz Grabnar, direktor Urada RA za kemikalije, je izpostavil, da je poleg ustreznosti zaščitnega sredstva in načina zaščite pomembna tudi zakonska podlaga, ki ureja biocidne proizvode. Evropska unija je namreč za zmanjšanje tveganja za okolje in človeka spremenila oziroma poenotila področje nadzora nad kemikalijami. Pri svetovanju in uporabi biocidnih proizvodov je potrebno v sistemu Urada RS za kemikalije preveriti, koliko časa in za kateri način uporabe je biocidni proizvod registriran. Za vsa strokovna vprašanja je ponudil tudi pomoč strokovnjakov na uradu.
Na spodnjih povezavah so dostopne predstavitve z delavnice Zaščita, vgradnja in uporaba lesa na prostem,
01_KAVČIČ_Arhitektura_les_človek_prostor
02_HUMAR Ali je zaščita lesa v Sloveniji potrebna?
03_LESAR_Kako s primerno načrtovanjem podaljšati življenjsko dobo lesa
04_JEREB_Na kaj moramo pomisliti
05_PAMIĆ_Primeri vgradnje_kulturna dediščina
06_GRABNER_Zakonski vidiki prometa in uporabe sredstev za zaščito lesa
07_KRŽIŠNIK_ Ali je videz lesa pomemben?
08_REP_Sodobne rešitve za zaščito lesa
Lesena gradnja in uporaba lesa na prostem sta v zadnjem desetletju v porastu. Ob upoštevanju želja investitorjev in naročnikov nikakor ne smemo zaobiti dejstva, da zaradi spremenjene arhitekture, spremenjenih klimatskih razmer in drugačnega načina gospodarjenja z lesom pretekle izkušnje in znanje pogosto ne zadoščajo več. V izogib napakam pri projektiranju, izbiri materialov ali izvedbi detajlov lesenih izdelkov in objektov je pogosto potrebno iskati nova znanja in rešitve.
V želji, da bo vse več naročnikov in uporabnikov lesenih objektov in izdelkov z njimi zadovoljnih ter da bodo ti zares v ponos in okras naši kulturni krajini, vas prijazno vabimo na delavnico Zaščita, vgradnja in uporaba lesa na prostem, ki bo v sredo, 14. februarja 2018, ob 11. uri, na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Na delavnici bodo kompetentni strokovnjaki predstavili izkušnje s terena, osvetlili najnovejša znanstvena spoznanja in standarde s področja zaščite lesa, razkrili najnovejše trende na področju zaščitnih metod in pripravkov, opozorili na nove zakonodajne okvire, ki urejajo to področje, predstavitvam pa bo sledila tudi živahna razprava z izmenjavo izkušenj in pogledov vseh prisotnih.
Udeležba na delavnici je brezplačna. Prijava udeležbe je obvezna. Prijave so možne do 9. 2. 2018 preko prijavnega obrazca.
Vabilo z dodatnimi informacijami >>Vabilo na delavnico za arhitekte
Vljudno vabljeni!